Svetloba kot produktiven dejavnik

Naravna dnevna svetloba določa človekov biološki ritem. Kolikor bolj harmonično je umetna svetloba z njim uravnovešena in sinhronizirana, toliko manj je obremenjujoča za ljudi, čeprav so čez dan premalo izpostavljeni naravnemu prilagajanju svetlobe.

Okrog 80 % vseh informacij nas doseže skozi oči. Čim slabše so svetlobne razmere, tem bolj smo preobremenjeni in tem manj vidimo. Videnje je definirano s paličicami in čepki na očesni mrežnici. Ameriški raziskovalci pa so zdaj odkrili še tretjo vrsto celic, fotoreceptorje. V odvisnosti od sijavosti in barve svetlobe te celice oddajajo električne impulze, ki potujejo po živcih neposredno do naše biološke ure v možganih in njihovem privesku, hipofizi.

Biološka ura regulira ritme v dnevnih in letnih ciklih, ki vplivajo na dejavnike, kot so telesna temperatura, budnost in medsebojni vpliv med spalnim hormonom melatoninom in stresnim hormonom kortizolom. Hipofiza proizvaja melatonin. S tem so raziskovalci odkrili mehanizem, s katerim lahko svetloba pri ljudeh vzdržuje budnost ali pa povzroča zaspanost.

Kadar je svetloba projektirana pravilno, jo je mogoče v večji meri kot prej uporabiti kot dejavnik, ki vpliva na storilnost. Inteligentni sistemi, kot so programi za upravljanje razsvetljave, sistemi za razsvetljavo z dnevno svetlobo, svetlobni moduli z visokimi nivoji osvetljenosti ali pametne usmerjevalne tehnologije, npr. Eldacon in Siteco Mirrortec, zagotavljajo, da je človekov biološki ritem usklajen z vsakdanjim delom v industriji ali pisarni.